Kaj so korekturni faktorji in zakaj so potrebni?
|
S korekturnimi faktorji določimo pravično delitev porabniških deležev toplote v posameznem delu stavbe oz. stanovanju.
Vsak posamezni del stavbe (bodisi stanovanje ali poslovni prostor) ima različne toplotne izgube zaradi: lastne velikosti (m2), površin zunanjih konstrukcij (zunanje stene, stropi, tla), konstrukcijskih lastnosti (uporaba različnih gradbenih materialov) ter zaradi lege oz. položaja dela stavbe. Namreč krajno stanovanje v pritličju ali zadnjem nadstropju ima večjo potrebo po toploti za ogrevanje kot vmesno stanovanje. Z ustrezno določitvijo korekturnih faktorjev izenačimo tovrstni vpliv lege oz. položaja stanovanja v stavbi. |
|
Zakonodajna obveznost
Izdelava korekturnih faktorjev je predpisana s strani Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15 in 61/16).
Korekturni faktorji se določijo glede na celotne toplotne izgube posameznih delov stavbe, določene na podlagi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah (PURES), in predpisa, ki ureja podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice (Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb).
Energetska prenova posameznih sklopov ovoja stavbe ima zaradi zmanjšanih in prerazporejenih količin toplotnih tokov med toplotnim ovojem in zunanjostjo vpliv tudi na vrednost korekturnih faktorjev. Posledično moramo korekturne faktorje obvezno ponovno določiti v primeru izvedbe posegov na ovoju stavbe, ki imajo vpliv na toplotne izgube: zamenjava oken, energetska prenova fasade, strehe, stropa kleti in drugih podobnih konstrukcij.
Korekturni faktorji se določijo glede na celotne toplotne izgube posameznih delov stavbe, določene na podlagi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah (PURES), in predpisa, ki ureja podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice (Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb).
Energetska prenova posameznih sklopov ovoja stavbe ima zaradi zmanjšanih in prerazporejenih količin toplotnih tokov med toplotnim ovojem in zunanjostjo vpliv tudi na vrednost korekturnih faktorjev. Posledično moramo korekturne faktorje obvezno ponovno določiti v primeru izvedbe posegov na ovoju stavbe, ki imajo vpliv na toplotne izgube: zamenjava oken, energetska prenova fasade, strehe, stropa kleti in drugih podobnih konstrukcij.
Kako se korekturni faktorji določijo
|
Korekturni faktor za vsak posamezni del stavbe se izračuna tako, da se toplotne izgube posameznega stanovanja preračunajo na enoto ogrevane površine (m2). Tako preračunane toplotne izgube se primerjajo s toplotnimi izgubami referenčnega stanovanja v stavbi (stanovanje z najmanjšo vrednostjo toplotnih izgub na enoto ogrevane površine).
Korekturni faktor lege in položaja je zapisan na način, da stanovanje, ki ima najmanjšo potrebo po toploti za ogrevanje na enoto ogrevane površine (najboljša izhodiščna lega v stavbi) ima faktor 1. Torej, odčitana vrednost iz delilnika se bo pomnožila z 1, kar pomeni, da ni nobene korekture – obračunajo se vse odčitane enote iz merilne naprave. Vsa ostala stanovanja, ki imajo slabšo izhodiščno lego oz. večjo potrebo po toploti na enoto ogrevane površine, pa imajo višjo korekcijo oziroma faktor pod 1 (recimo 0,6885). |
|
Viri
|
Izdelava spletnih strani: www.splet99.net